Kako navaditi mladička, da ostane sam doma?

by CoolDog

Pripeljati pasjega mladička v svoj dom, je za lastnike razveseljujoč dogodek. Pričakovanja, veselje in toliko ljubezni ob pogledu na majhno puhasto kepico. Pa vendar se po začetnem navajanju kaj hitro zgodi, da je naš kuža primoran nekaj časa počakati sam doma. Obveznosti – šola, služba – so za nas nekaj vsakdanjega, za našega psa pa nekaj česar ne razume. Na nas pa je, da mu pokažemo in ga naučimo umirjenega čakanja in varnosti ob tem, da ga ne bomo zapustili, četudi za nekaj časa odidemo od doma.

 

BITI SAM NI NARAVNO ZA PSA

Poglejmo zgodbo o prihodu v nov dom z mladičkovimi očmi. Kar je za nas nadvse čudovit dogodek, zanj predstavlja eno veliko spremembo njegovega celotnega življenja. Ločen je bil od družine in okolja, ki jo je poznal vse svoje življenja. Ločen od varnosti, na katero je bil do takrat navajen. Ta sprememba zanj pomeni, da ko je bil ločen od svoje mamice, bratcev in sestric, da je njegova družina za vedno izginila.

To v njem nehote sproži vzorec razmišljanja, ki mu sporoča, da vedno, ko nekdo, ki ga pozna odide, tudi za vedno izgine. V svojem naravnem okolju psi nikoli niso sami. So socialna bitja in njihova narava jim narekuje poiskati si družbo. Če bi mladiček v okolju iz kakršnegakoli razloga ostal sam, bi si poiskal novo družbo. Ko ga mi pustimo v stanovanju, na katerega se je ravno pričel navajati in izginemo po svojih opravkih, se v mladičku takoj zbudi strah in misel: »O moj bog, šli so…ali bodo sploh prišli nazaj???« In tukaj, prav tukaj je razlog, zakaj moramo svojemu mladičku pokazati in ga naučiti, da če izginemo ne bomo prenehali obstajati. Da pridemo nazaj. Da se vrnemo. To mora razumeti. A sam tega ne zmore, naša naloga je, da ga na samoto pripravimo.

 

KAKO PREPOZNATI VEDENJA, KI SO POVEZANA S STISKO OB LOČITVI

Psi so si med seboj različni – ravno tako kot ljudje. Eni se lahko na samoto navadijo hitreje, so bolj samozavestni in lažje sprejemajo spremembe, spet drugi imajo pri tem lahko večje težave. Pri določenih psih pa se lahko razvijejo tudi stiske povezane z ločitvijo, ki v psu sprožajo izjemen strah in nelagodje. Na kaj morate biti pozorni, da bi lahko ugotovili ali ima vaš mlaiček težave povezane z ločitvijo? Na to lahko sumite, kadar pri svojem mladičku opazite naslednje znake:

  • pretirano lajanje, cviljenje, jok in tuljenje
  • grizenje ali uničevanje tal, sten in vrat, zlasti okoli vhodov
  • panični poskusi pobega do točke samopoškodovanja
  • uriniranje (še posebej, če je kuža drugače sobno čist)
  • postaja tesnoben še preden odidete

 

Čeprav gre za znake, ki zagotovo nakazujejo na določeno stopnjo tesnobnosti ob ločitvi, pa za diagnozo ločitvene tesnobe le-ti niso dovolj. Nekateri mladički namreč ne kažejo nobenega problematičnega vedenja, lahko pa pri njih prepoznamo druge znake strahu, kot so:

  • lizanje
  • slinjenje,
  • zamrznitev,
  • umikanje,
  • široko razprte oči,
  • spodvit rep,
  • stiskanje (cowering),
  • razširjene zenice,
  • pretirano oblizovanje ustnic,
  • pospešeno dihanje,
  • cviljenje, tiho jokanje,
  • skrivanje,
  • tresenje,
  • ušesa zataknjena nazaj,
  • postopanje/cepetanje,
  • pretirano čiščenje telesa,
  • pretirano zehanje

 

KAKŠNO JE NORMALNO VEDENJE MLADIČKA IN KAJ SO VEDENJA POVEZANA Z LOČITVIJO?

Povsem normalno je, če mladiček GRIZE ali URINIRA. Mladički namreč z grizenjem raziskujejo in spoznavajo svet okoli sebe, tako da okušajo različne teksture, po drugi strani pa se tudi že skoraj sobno čistim psom kdaj pa kdaj lahko zgodi kakšna nesreča (lužica), še posebej kadar je sam doma in niste ob njem, da bi pravočasno prepoznali znake za potrebo, kot so npr. ovohavanje in kroženje ter mu pravočasno omogočili odhod na potrebo. Kadar gre za vedenja, ki nakazujejo na tesnobno vedenje ob ločitvi je dobro razmišljati o tem, da so ta vedenja vedno zelo intenzivna in trajajo ves čas samote, dokler se lastnik ne vrne domov. Tesnobni psi so ob prihodu domov tudi pretirano vzhičeni, prestrašeni in navadno jim zelo hitro bije srce.

 

Da bi vam pomagali prepoznati kakšno je vedenje psa s tesnobo v primerjavi z drugimi »neželenimi« vedenji ob naši odsotnosti, naj vam pokažemo nekaj primerov:

  1. PRIMER MLADIČKA, KI NE PRENESE, DA SE BREZ NJEGA DOGAJA KAJ VZNEMIRLJIVEGA. Gre za pse, ki jih skrbi, da ne bi slučajno kaj zamudili. Takoj po vašem odhodu iz stanovanja začne takšen pes lajati. To lajanje zveni precej v smislu: »Hej! Mislim, da si pozabil name?« in zelo hitro preraste v močnejše: »Hej, ne moreš ven brez mene!« Takšen mladiček bo lajal toliko časa, dokler ne bo ugotovil, da lajanje ne deluje. Nato bo odnehal, se umiril in dremal skozi preostanek vaše odstotnosti.
  2. PRIMER MLADIČKA, KI REAGIRA NA ŠTEVILNE DRAŽLJAJE, GLASNE ZVOKE, LJUDI, PSE, a ker je zaprt v stanovanju ne more do njih, kar vodi do povečanega vzhičenja zaradi frustracije. Takšen pes bo pričel lajati vedno, ko bo skozi okno videl psa ali osebo in to preprosto zato, ker ne bo mogel do nje. Ali pa bo pred vrati slišal osebo in pričel lajati, ker ne bo mogel do nje.
  3. PRIMER MLADIČKA, KI PO STANOVANJU UNIČUJE PREPROSTO ZATO, KER MU JE DOLGČAS. Če mladiček pred našim odhodom ni bil deležen primerne psihofizične zaposlitve oziroma nismo poskrbeli za njegove potrebe lahko zaradi dolgčas in odvečne energije uničuje stvari, ki so mu na dosegu gobčka. Prav tako nekateri mladički še niso popolnoma sobno čisti, ali pa so se naučili, da se je varneje polulati na preprogo, ko vas ni, da ne bi kričali nanje.

 

Vsem trem primerom je skupno to, da nobeden od teh mladičkov ne občuti tesnobe ali strahu. Morda jim je dolgčas, so zafrustrirani in/ali vzhičeni, vendar niso v paniki. Z drugimi besedami, delajo stvari, ki so normalne za mladičke.

Takšne stvari mladički počnejo zato, ker je to za njih povsem običajno, po drugi strani pa se jim takšno vedenje v večini primerov splača. Se sprašuješ kako? Naj ti povemo. Mladič npr. laja pred vrati, ko gre nekdo mimo, ker zazna neko »grožnjo«. Ko mladič laja in motnja odide, si mladiček misli, da jo je odgnal. Ker zanj to vedenje deluje, ga bo ponavljal vedno znova. Psi so namreč razvite živali in bodo svoj trud in energijo vlagali samo v vedenje, ki se jim izplača. Zato vse zgornje primere mladički izvajajo zavestno.

Na drugi strani pa imamo potem mladička, ki ta ista vedenja izvaja zaradi STRAHU ali TESNOBE.

 

Tukaj ločimo vzroka njegove tesnobe, saj lahko gre za

  • STRAH PRED SOCILANO IZOLACIJO ali
  • FRUSTRACIJO, KER NE MORE SLEDITI TOČNO DOLOČENI OSEBI/PSU ( gre za strah pred tem, da bi ostali brez točno določene osebe/psa)

 

Kadar se vedenja pojavljajo zaradi tesnobe ali strahu, so ta prisotna ves čas, ko je mladiček sam. Brez premora. To vsekakor ni tipično vedenje mladičkov, ki sicer večino dneva prespijo. Tovrstna vedenja se prenehajo šele, ko pride nekdo domov ali celo šele ko se vrne točno določena oseba. Mladiček nad temi vedenji nima nadzora in jih izvaja popolnoma podzavestno. Ko torej mladiček laja ali uničuje iz strahu, bo takšno vedenje trajalo vse dokler bo prisoten strah ali tesnoba – dokler se ne vrnejo lastniki ali točno določena oseba.

 

KAKO LAHKO MLADIČKU POMAGAMO RAZUMETI NAŠ ODHOD IN MU S TEM OLAJŠAMO SAMOTO?

Mladička najlažje učimo skozi sproščeno igro. Tako mu pomagamo razumeti, da to, da ostane sam doma ni trajno in da se lastniki vrnejo. To mu lahko pomagamo razumeti s preprosto igro, ki se ji reče »PEEKABOO«. Na prvi pogled se zdi to zgolj zabavna igra, a ima veliko pomembnejši rezultat, saj MLADIČKU POMAGA razumeti, da ko neka izgine izpred oči, ne preneha obstajati. Mladička uči, da ko nekaj izgine, se to tudi vrne – kot tudi lastniki gredo in se vračajo.

Ko razumejo situacijo sčasoma postanejo bolj umirjeni in sporščeni ob odhodu lastnika. Kar pa je najbolj pomebno je to, da ob tem ne občutijo velike stiske ali panike.

 

IGRA PEEKABOO – igra izginjanja

  1. Začnite s predmeti

Vzemite eno izmed najljubših igrač vašega mladička in jo skrijte za svojim hrbtom, medtem ko vas mladiček gleda. Nato hitro vrnite igračo nazaj na vidno mesto. Naredite to z velikim nasmehom na obrazu in se pri tem zares zabavajte. Lahko celo rečete Peekaboo. Ponovite nekajkrat, nato se poigrajte z mladičkom s to igračo.

To počnite naključno in redno z različnimi igračami.

 

  1. Nato se odmikajte in prikazujte vi

Izberite mesta, kjer lahko mladičku hitro izginete izpred oči in se vrnete. Ne odhajajte daleč stran. Izginite samo za trenutek ali dva. Lahko bi stali pri odprtih vratih in se preprosto skrili za steno in se pokazali nazaj. Zares pomembno je, da je igra zabavna za vas in vašega mladička. Če ugotovite, da je vaš kuža prestrašen, ne izginite popolnoma iz njegovega vidnega polja. Stojte za vrati in skrijte npr. samo glavo, da ni očesnega stika. Dobro je, če se igro igrajo vsi člani vašega gospodinjstva.

Igra naj bo vaša stalnica od dneva, ko pride mladiček domov, igrajte pa se jo na različnih mestih ob različnih časih.

  • IGRA NAJ BO MLADIČKU ZABAVNA, NE STRAŠNA
  • SKRIVAJTE SE TAKO, DA VAS MLADIČEK Z LAHKOTO NAJDE
  • SKRIVAJTE SE V KRATKIH INTERVALIH

 

IGRA VRATA – igra odhajanja

Gre za igro, ki mladička navaja na to, da mi odidemo skozi vrata in seveda tudi to, da se kasneje skozi vrata tudi vrnemo. Gre pravzaprav za to, da vrata mladiček ne pogojuje več s tem, da mi skozi njih izginemo, pač pa mu postanejo nepomembna.

Igra poteka v parih korakih:

  1. Ko je pes umirjen vstanete, odidete proti vratom, ne pridete niti do vrat, ko se obrnete, greste nazaj in se usedete. Z mladičkom se nič ne ukvarjate, tudi če je prišel za vami pogledat kaj se dogaja, ga s tem zgolj učite, da lahko pogleda in je umirjen, ker se ne zgodi nič strašnega. To ponovite petkrat in ob tem opazujete mladička. Ko je dovolj sproščen in se za vaše ravnanje ne zmeni več, lahko greste korak naprej.
  2. Tokrat greste do vrat, se vrat dotaknete in greste nazaj. To ponovite petkrat. Ob tem morate res dobro opazovati mladička kako se počuti. Ker če se v tem koraku ne počuti dobro, če vidite, da je nemiren, da se morda ustraši ali kaj podobnega, takrat ta korak ponavljate toliko časa, da se umiri. Potem lahko nadaljujete na naslednji korak.
  3. Nadaljujete do vrat in primete za kljuko in jo pritisnete, vrat še ne odprete, in se vrnete nazaj. To zopet ponovite petkrat in pri tem opazujete obnašanje in počutje vašega mladička.
  4. Naslednji korak je sprehod do vrat, tam primete za kljuko, vrata odklenete in zaklenete in to ponovite petkrat.
  5. V petek koraku odprete vrata, vendar še ne izstopite. Če vam mladiček sledi, se nikar ne ukvarjajte z njim, ampak naj se razgleda, lahko stopi skozi vrata, kjer naj se nič ne zgodi, nato pa se vrnite nazaj in počnite kar ste počeli prej. Pomembno je, da se pri teh vajicah ne ukvarjate z mladičkom, ga ne ogovarjate in mu ne posvečate pozornosti. Ko se umiri, postopek ponovite vsaj petkrat.
  6. V naslednjem koraku boste odprli vrata in stopili skoznje, tako da vas bo mladiček lahko videl in opazoval. Vstopite nazaj v prostor in se delate kot da se ni nič zgodilo, ampak počnete karkoli ste počeli pred tem. To zopet nekajkrat ponovimo.
  7. Zadnji korak pa je seveda ta, da izstopite in za seboj zaprete vrata, vendar se takoj tudi spet vrnete v stanovanje. Ko bo mladiček to igro dobro poznal in bo ob tem umirjen, šele takrat lahko gremo v postopno podaljševanje časa naše odsotnosti – najprej so to sekunde, potem minute, potem pa počasi podaljšujemo ta čas.

 

PES NAJ SE NAUČI OSTATI SAM

Obe igri mladičku pomagata razumeti, da se nič hudega ne zgodi, če ostane nekaj časa sam. Medtem ko bo igra »peekaboo« vašega mladička naučila, da četudi za nekaj časa izginete, še vedno obstajate, pa ga bo igra »vrata« učila, da se vedno, ko greste ven tudi vrnete.

V bistvu gre pri navajanju na samoto za socializacijo doma, ki pa je nihče ne gleda kot na nek pomemben del učenja mladička za življenje. A je za naše kvalitetno sobivanje s psom še kako pomembna. Bistvo socializacije je namreč, da mladička izpostavimo novim predmetom in situacijam, vendar na način, da ob tem ne doživljajo strahu in panike. Če imajo namreč slabe izkušnje z določenim predmetom in situacijo, lahko ob tem razvijejo strah, enako pa se lahko zgodi, če z neko situacijo ali predmetom nimajo izkušenj.

Zato pri CoolDog-u navijamo za socializacijo doma, za vaš sproščen odnos z mladičkom in za čimveč pozitivnih izkušenj, ki mu jih uspete podatki v prvih tednih sobivanja. To bo namreč temelj za lepo življenje s pasjim prijateljem, brez težav in nepotrebnega stresa.

 

Za še več informacij, si poglej spodnji video, v katerem Nina in Branka govorita ravno na to temo.

Potrebuješ pomoč? Prijavi se v pasje tečaje.

Prijavi se!