Zakaj Utrujen pes ni (nujno) Srečen pes
Energijo psa je potrebno usmerjati. Drži! Ampak…
Potrebno je paziti, da energijo usmerjamo v aktivnosti, ki psa dejansko umirjajo. Kaj s tem mislim? Prosim, preberi do konca.
Psi v naravi niso ravno SUPER ATLETI, ki ure in ure pretečejo. Njihova fizična aktivnost je v bistvu precej omejena, na kratka časovna obdobja, kadar lovijo hrano, preostali čas pa več ali manj “čilirajo”.
Ločiti je potrebno psa, ki je “športnik” in ga lastnik usmerja v kakšno izmed disciplin športne kinologije in psom, ki to ni, ampak večino časa preživi doma s svojim lastnikom, gre 2-3x na sprehod in tako dalje.
Kje leži težava?
Če izbiramo primarno fizično aktivnost, s tem ustvarjamo stres in mikropoškodbe v mišicah. Telo pri naporni fizični aktivnosti za potrebe delovanja organizma na “višjih vrtljajih” sprosti ogromno adrenalina, prav tako, pa se zaradi stresa na telo in živčni sistem sprosti kortizol.
Kdo za vraga je kortizol? 🙂
Gre za ključni hormon pri odzivu telesa na stres oziroma hormon, ki delovanje organizma prestavi v višjo prestavo.
Ko se znajdemo v stresni situaciji (kamor spada visoko intenzivna fizična aktivnost), hipotalamus, majcena žleza v možganih, skozi možganske živčne celice pošlje alarm v vse organe telesa.
Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov. Hormon adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi. Kortizol na drugi strani pa poveča količino sladkorja (glukoze) v krvi.
In tako se telo psa pripravi v “bojno stanje”. Bojno stanje je super fino fajn, ker takrat telo deluje maksimalno učinkovito. Problem nastane, če zaradi preveč takšne aktivnosti, organizem psa konstantno teče na “visokih obratih”.
Takrat se namreč pričnejo kazati negativni učinki adrenalina in kortizola, kot je nesposobnost umiritve, padec imunskega sistema, razdražljivost, ipd.
Fizična Vadba postopoma veča zalogo energije psa
Redna fizična aktivnost povzroči na mišicah mikropoškodbe. Telo se odzove tako, da popravi te poškodbe ter naredi telo še bolj učinkovito.
Kaj to pomeni v praksi
V praksi to pomeni preprosto to, da več kot bo fizične aktivnosti, več aktivnosti bo pes potreboval, da bo utrujen. Pa si nek povprečn lastnik psa to želi? Zelo verjetno ne.
Paziti je potrebno, da pri izbiri aktivnosti psa, energijo usmerimo tja, kjer psa dejansko utrudimo in hkrati ne delamo dodatne energije, ki je ne bomo mogli sprostiti. Ta odvečna energija, pa se bo seveda pokazala skozi vedenjske težave pri psu.
Zato pamet v roke. Fizična aktivnost ni bav bav, ampak pazi, da si ustvariš toliko energije, kot jo lahko pri psu s časom, ki ga imaš sprostiš. 2-3x tedensko bo čisto dovolj.
Preostali čas, pa posveti zaposlitvi pasjega NOSU in njegovih MOŽGANOV. Na ta način, bo pes zadovoljen in zadovoljén. Ti pa tudi.
COOL Pozdrav
Miha