SREČEVANJE PSOV – 2.DEL

2. KORAK DO NESTRESNEGA IN KONTROLIRANEGA SREČEVANJA PSOV

Že v prvem delu smo ugotovili, kako svojega psa učiti kontroliranega srečevanja drugih psov. Če smo v prvem delu, kot prvi korak opredelili preprečevanje situacij, v katerih bi pes prišel v stik z drugim psom in se ob tem odzval na neprimeren način, pa bo drugi korak nekoliko bolj zanimiv.

Če imate pri srečevanju drugih psov težavo, saj vaš pes reagira na druge pse – ali začne lajati, se morda živčno obnašati, tekati v krogih ali pa morda poskuša zbežati – vse to so reakcije in vedenja, ki si jih kot lastniki psov v sproščenem sobivanju s svojim psom zagotovo ne želimo.

Kako torej lahko tovrstne reakcije preprečimo? Pomembno je, da preprečimo, da bi se to vedenje konstantno pojavljalo, zato moramo najti prag tega vedenja, kar pomeni, da najdemo razdaljo, na kateri naš pes na tujega psa ne odreagira.

Pri iskanju te razdalje moramo vedno začeti iz zunanje strani, se pravi pričnemo na večji razdalji, ki jo postopoma zmanjšujemo. Ob tem pa spremljamo vedenje psa. V okolici motnje (v našem primeru je to drug pes) si v mislih zarišemo tri cone:

V rdeči coni naš pes odreagira na prisotnost drugega psa in ob tem izgubi kontrolo – ni sposoben sodelovat z nami, nima pozornosti, ne vzame hrane, popolnoma je brez kontrole. Pomembno je, da se tej coni na vsak način izognemo. Vsakič namreč, ko pes pride v to cono in izgubi kontrolo, to vedenje ponovi, frustracija se poveča, zmožnost odprave tega vedenja pa se zmanjša oziroma se čas odprave izrazito podaljša.

Zelena cona nam ponuja varno območje, v katerem naš pes ne reagira na druge pse. To območje je tako primerno za učenje in uvajanje željenega vedenja v situacijo.

Za učenje nestresnega in kontroliranega odziva na druge pse pa je pomembna predvsem oranžna cona. V oranžni coni pes sicer odreagira na drugega psa, vendar pa ostane pod kontrolo. Reakcija na psu je vidna, lahko postane bolj živčen, lahko začne cviliti, kaže določene znake neudobja, morda želi priti do drugega psa, vendar je vse skupaj še toliko pod kontrolo, da lahko s psom delamo. Da pes z nami sodeluje.

To seveda pomeni, da v rdeči coni psa ne moremo naučiti konstruktivnega vedenja. Zanima pa nas tudi to, česa pa se pes v rdeči coni vseeno nauči? Nauči se namreč, da z vedenjem kakršnega izvaja, torej z njegovim »šovom«, sproži reakcijo tako v drugem psu kot pri nas samih. Lahko da postanemo nekoliko panični, ga poskušamo odvleči stran, povzdignemo glas. V vsakem primeru pes s tem vedenjem nekaj doseže. Zavedati se moramo, da se pes v vsakem trenutku nekaj nauči.

Pomembno je, da si okolje in razmere treninga in situacij prilagodimo na način, da pes ostane pod kontrolo in tako ostane sposoben sodelovat v učnem procesu. Tako smo na dobri poti, da naš pes postane resnično naš najboljši spremljevalec.

Za še več informacij, si poglej spodnji video.