SOCIALIZACIJA
Je eno izmed občutljivih obdobij odraščanja, ko so mladički dovzetni za vplive okolja.
Socializacija je proces, tekom katerega je osebek izpostavljen svojemu družbenemu (socialnemu) okolju, ga spoznava in skozi interakcijo s predstavniki svoje skupine pridobiva znanje o pravilih in oblikah družbenih odnosov.
Pri primarni socializaciji imajo najpomembnejšo vlogo mama, bratje in sestre torej vsi člani v leglu. Tako se mladički učijo mnogih vedenjskih vzorcev. V procesu primarne socializacije se mladički naučijo, kakšno mesto zavzemajo v družbi, prav tako vpliva na oblikovanje njihove osebnosti. Zato nikoli ne jemljite mladička od mame (pred 8. tednom starosti) v svoj dom, saj tiste primarne socializacije mladička mi ne moremo nadomestiti. Predčasno jemanje mladička od mame v kasnejši fazi močno vpliva na zdrav razvoj mladička, ne samo vedenjsko, pač pa tudi psihično.
V kasnejši fazi pa seveda s sekundarno socializacijo nadaljujemo mi, kot lastnik psa. Sekundarna socializacija pa poteka vsakič, ko pride mladiček v neko novo družbo (naš dom), okolje, spoznava nove ljudi, druge pse,…
Torej, ko govorimo o socializaciji našega mladička ne smemo pozabiti, da so le-ti izpostavljeni dvojni socializaciji. Naučiti se morajo pravil pasje družbe in pravil naše, človeške družbe, ki pa so si zelo različne.
Najobčutljivejše obdobje socializacije je med 3. in 16. tednom starosti. Pasje mame svojih mladičkov v tej zgodnji fazi (nekje do 4.meseca) ne kaznujejo, saj se v tem odboju mladički predvsem učijo s poskušanjem.
foto: Ksenija Mikor
Zakaj torej mladička ne začeti učiti drilov poslušnosti v tem obdobju?
Mladička je potrebno v tem razvojnem obdobju predvsem dobro usmerjati, spodbujati pravilna vedenja in počasi ustrezno socializirati. Torej, vzgojiti. Šele nato se je smiselno pogovarjati o raznih drilih poslušnostih in pasjih športih. Tudi v tem obdobju vzgoje je potrebno upoštevati, da mladička ne moremo obremeniti toliko kot odraslega psa, zato naj socializacija poteka počasi in v kratkih segmentih. Preobremenjevanje povzroči več škode kot koristi, saj s pretiranim izpostavljanjem določenim slabim dražljajem lahko razvijemo razne vedenjske težave v odraslem obdobju.
Slabi primeri socializacije:
- siljenje preplašenega mladička v spoznavanje drugega psa
- srečevanje z nestabilnimi psi
- divja igra s psi
- predolgo časa izpostavljanje mladička slabim dražljajem
- izpostavljanje preveliki skupini ljudi/psov
- socializacija ne pomeni, da psa naredimo neodzivnega na vse dražljaje iz okolice
Tekom socializacije se mora mladiček naučiti pravilnih odzivov v določenih življenjskih situacijah.Torej, naučiti se mora, kako se obnašati tako s psi kot tudi z ljudmi.
Kako naj poteka dobra socializacija?
- mladičku omogočimo druženje z mirnimi in stabilnimi psi
- kontrolirana igra z vrstniki naj traja le nekaj minut
- ne silimo ga v druženje z drugimi psi ali ljudmi, če jih on želi opazovati le od daleč
- mladiček naj svet spoznava vizualno, zvočno in vojnsko
- mladička zadržujmo v zelo kratkih intervalih v urbanem okolju (manj je več)
- poteka naj počasi, da pes v miru spoznava enega psa, enega človeka, en predmet naenkrat
- mladiček naj okolje spoznava in vsako situacijo preveri, saj je to pomembno za gradnjo njegove samozavesti