Moj PES vse zna, a le ko sva sama

UČENJE. UTRJENO VEDENJE. GENERALIZACIJA. Trije koncepti za učenje psov, ki bodo vašega psa iz neubogljivega “hudička” spremenili v super cool psička.

Kakšna je vaša definicija ubogljivega-poslušnega psa?

Za večino ljudi je poslušen pes tisti, ki zna izvesti veliko različnih vedenj. A žal obstaja veliko psov, ki bodo sedeli, se ulegli, hodili ob nogi, izvajali trikce le v določenem okolju ali sliki (vedenje izvajali le doma, le takrat kadar stojimo pred njim, le takrat kadar vadita na poligonu,…)

Kot pasji inštruktor je moja definicija ubogljivega in poslušnega psa manj povezana s tem, koliko vedenj pozna moj pes. Veliko večji povdarek dajem temu ali moj pes zna pravilno izvajati vedenje v vseh OKOLIŠČINAH in skladno z mojim življenskim slogom.

Če spremenite kakršnekoli pogoje dela in vaš pes vedenja ne izvaja na znak ter postane zmeden, je to informacija, da vaš pes nima generaliziranega in utrjenega vedenja. Ko učimo nova vedenja pogosto pričakujemo, da bo pes naučeno vedenje potem izvajal kjerkoli in kadarkoli bomo dali znak za določeno vednje. A temu žal ni tako.

Psi imajo ogromno čudovitih lastnosti a sposobnost hitre generalizacije žal ni ena izmed njih.

Potrebno je razumeti kaj pomenita izraza UTRJENO VEDENJE in GENERALIZACIJA. Če teh dveh izrazov ne razumete potem ste zagotovo že vsaj enkrat ob NE USPEHU psa izgovorili ali pa pomislili: ta pes je neumen, namerno mi nagaja, ta pes je trmast, namerno me spravlja ob živce, dela se norca iz mene, točno ve kaj mora narediti pa noče…

Zaradi nepoznavanja teh glavnih konceptov učenja, lastniki psov pogosto posanejo zafrustrirani. Frustrcija se spremeni v  jezo ali razočaranje, ki vodita v kaznovanje psa ali pa izogibanje okolju z motnjami in različnim situacijam, kar privede do tega, da s takšnim psom ne moreš nikamor kar zelo omeji vajino življenje.

V resnici pa NEIZVAJANJE vedenja običajno pomeni le:

• da pes ne razume vedenja zaradi nejasne komunikacije v učnem procesu
• da vedenje ni utrjeno
• da vedenje ni generalizirano

Torej, če psa učimo na točki A (okolju brez motenj) to še ne pomeni, da bo znal to isto vedenje izvajati tekoče tudi na točki B (okolju z motnjami).

Primer:

Če pes vedno na klic pride na domačem dvorišču, ni nujno, da bo na klic prišel takrat, ko preganja mačko.

Če pes umirjeno leži na svojem ležišču, ko smo sami, ni nujno, da bo umirjeno ležal, ko bodo prišli obiski.

Če pes sedi in čaka 10 min v kuhinji, ni nujno, da bo sedel in čakal nekje v nakupovelnem centru ali z nami na kavi.

CoolDog – skupinski tečaji

KAJ SPLOH POMENI UČENJE, UTRJENO VEDENJE IN GENERALIZACIJA?

1. UČENJE

V svojem naravnem okolju mladiči kažejo nagnjenost k posnemanju vedenja drugih že od malih nog in tako z učenjem nadaljujejo vse življenje. Veliko družbeno pomembnih vedenj  se naučijo kot rezultat sodelovanja v tako organiziranem družbenem vedenju.

Kadarkoli se vaš pes obnaša na način, ki si ga želite, ga za to nagradite. Na ta način se psi naučijo, kaj se od njih pričakuje. Najprej pravilno vedenje samo potrjujte, šele kasneje ga tudi poimenujte.

2. UTRJENO VEDENJE

Pomeni, da pes želeno vedenje izvaja vedno, prvilno in hitro. Torej je vezano na IZVEDBO vedenja. Pod utrejno vedenje tako spadajo elementi kot so:

HITROST = koliko časa pes potrebuje, da izvede vajo od začetka do konca. Upoštevajte fizične lastnosti / lastnosti pasme, ki vplivajo na hitrost. Mastif se ne more tako hitro vsesti kot Border Collie. Svoj cilj določite na podlagi tega, kar je za vašega psa realno.

NATANČNOST = imeti morate jasno sliko kako naj končno vedenje izgleda. Vsaka napaka v vedenju vašega psa je v bistvu vaša napaka v učenju.

Naprimer: če psa pošljete na njegov prostor morate imeti že pred učenjem jasno sliko ali je dovolj, da samo stopi na blazino ali da se tudi uleže.

RAZDALJA = psu je določeno vedenje lažje izvajati ob človeku, kot na določeni razdalji.

ODZIVNOST = čas, ki preteče med znakom in izvedenim vedenjem. Počasna odzivnost lahko kaže na pomanjkljivo razumevanje s strani psa (nejasna komunikacija) ali na pomanjkanje motivacije.

3. GENERALIZACIJA

Pri učenju psov, GENERALIZACIJA pomeni, da pes izvaja naučeno vedenje POVSOD. Generalaizacija je torej vezana na okolje in motnje. Pes naučeno vedenje izvaja v vseh okoljih in motnjah. Pri teningu gneralizacije si lahko pomagate tako, da si zastavite vprašanje:

“Ali lahko moj pes naredi želeno vedenje, če: ________________?”

(primeri: sva v parku, sva pri veterinarju, sva v gozdu, sva v mestu, zalaja drug pes, mimo leti mačka, je na tleh hrana…).

Razmislite o svojem življenjskem slogu in o svojih pričakovanjih ter sestavite seznam različnih načinov, kako generalizirati vedenje psa.

COOL NASVETI: 

• Ko sprejemate nove izzive, bodite pozorni na čustveno stanje vašega psa. Soočanje z novim izzivom mora biti zabaven način za izgradnjo samozavesti in ne stresna izkušnja.
• Za začetek izberite takšne situcije, da jim bo pes kos. Če se bo uspešno spoprijel z različnimi izzivi bo spoznal, da je lahko uspešen tudi takrat, ko je slika vadbe videti nekoliko drugače kot tisto, kar je navajen.
• Primerno dvigovanje kriterija je pomemben del uspešnega treninga. Pravilo je, da dvignete kriterij le, če je vaš pes v dani nalogi vsaj 80 odstotkov uspešen. Če trikrat zapored ni mogel pravilno opraviti vedenja, je trenutna naloga pretežka.

Ne pozabite, ko se spopadamo z novim izzivom, neizvajanje vedenja ni neuspeh – AMPAK ZGOLJ INFORMACIJA!