Odkrij skrivnost, zakaj se tvoj pes pretvarja, da te ne razume!
Stoprocenten sem, da si tudi ti že kdaj dobil/a tak občutek. Ti rečeš, pes te gleda, zgodi se nič, razen dim skozi tvoja ušesa. Zafrkava me! Vidim, da točno ve, samo ne naredi!
No pa si poglejva, zakaj pride do tega in še bolj pomembno, kako se temu izogniti.
Če želima zadevi priti do dna, je potrebno najprej razumeti, kako se psi učijo. Pri psih in njihovih vedenjih, za najlažjo predstavo o tem, kako zadeva deluje in se povezuje, uporabljamo krajšavo ABC. V angleščini imajo te kratice več smisla, kot pri nas, pa vendar.
Psi izvajajo vedenja, po principu ABC
Kaj to pomeni?
A – predstavlja sprožilec
B – predstavlja vedenje, ki ga pes naredi
C – predstavlja posledico za psa, kot rezultat vedenja, ki ga je izvedel
Pri učenju vedenj, skrbniki psov zaradi neznanja ali površnosti, na vedenje pogosto povežejo napačen sprožilec. Pogosto celo mislijo, da so zvezali prav, ampak vedenje in odziv psa, nam kaj hitro povesta celo zgodbo. O tem je pisala naša Katja v enem izmed prejšnjih člankov, ki si ga lahko kasneje prebereš tukaj.
Najprej razčistiva to, ali te pes ignorira zanalašč ali gre za kaj drugega? Kaj meniš?
Ne ignorira te zanalašč
Za kaj torej gre? Gre za dva preprosta razloga, ki sta vedno vzrok temu, da pes nečesa ne izvede.
Razlog #1: Pes ne ve, kaj bi naj naredil
Razlog #2: Pes ne ve, zakaj bi se mu to splačalo
Kaj hitro vidimo, da je rezultat naša napaka, oziroma napaka v samem učenju, kjer psu ali nismo uspeli razložiti katero vedenje od njega pričakujemo ali pa mu nismo uspeli razložiti, zakaj bi se to njemu sploh splačalo.
Pes v življenju ne dela popolnoma nič, če se mu to na nek način ne splača.
Nič.
Zdaj ko sva to razčistila, pa greva nazaj na sprožilec. Včasih smo temu po domače rekli »ukaz«, vendar se tega izraza raje izogibamo. Toliko da vema, o čem bo govora.
Vrniva se k »montiranju« sprožilcev na vedenje. Tukaj skrbniki največkrat delate stvari narobe. Pri učenju psa z nagrajevanjem, poznamo podkupovanje in nagrajevanje. Pri čemer pri podkupovanju pes naredi vedenje, zato ker vidi, da je nagrada prisotna in pri nagrajevanju pes naredi vedenje zaradi pričakovanja nagrade, ki pride kot rezultat. Kot plača. Hodiš v službo, ker pričakuješ, da boš konec meseca za to nagrajen s plačilom.
Kaj se zgodi je, da v fazi učenja psa, lahko gre za namensko učenje ali pa čisto vsakodnevno interakcijo s psom, ki mu nekaj »razlagamo«, pričnemo izvedbo vedenja pogojevati s tem, da pokažemo »kaj imamo«.
Najprej psu rečemo kaj naj izvede in ker ni rezultata, vzamemo kaj slastnega, pes seveda takoj izvede in nato to dobi. Problem nastopi, da je zdaj vedenje prožimo s tem, ko nekaj pokažemo in ne tako, da psu povemo, kaj naj izvede.
Ker je tak način za psa »ziherca«, se seveda drži tega pijanec plota. In kaj hitro pridemo v situacijo, ko se ne zgodi več nič, če nimamo v roki nekaj slastnega.
Kako se temu izognemo
Pri učenju se je potrebno naučiti tehnik za učenje vedenj in paziti, da vedno uporabljamo nagrajevanje in ne podkupovanje. Torej psu predstavimo lahek problem, ko ga razreši, dobi nagrado, ki je prej ne vidi. Nato pa seveda kriterij stopnjujemo. Tako dolgo, dokler vedenje ni takšno, kot smo si ga zamislili.
Na tak način, bo pes pravilno povezal naš ABC:
A – »pridi!«
B – pes pride
C – pes dobi nagrado, ki je prej ni videl
In ne tako:
A – pokažem nagrado, »glej kaj imam, na! Pridi!«
B – pes pride
C – dobi to, kar sem na začetku pokazal
Če paziš na to, bo vajino učenje potekalo precej učinkoviteje, rezultati pa bodo vidni hitreje. In čeprav pri »glej kaj imam« rezultat na prvo žogo pride hitreje, se tej bližnjici izogibaj.
V nasprotnem primeru, ta bo pes pogosto »zafrkaval« ti pa boš vedno moral/a držati nekaj v roki. Nič kaj COOL, kajne?
Veselo na delo!
Miha