{"id":2493,"date":"2022-04-06T08:54:50","date_gmt":"2022-04-06T06:54:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.cooldog.si\/blog\/?p=2493"},"modified":"2025-05-21T10:22:25","modified_gmt":"2025-05-21T08:22:25","slug":"zakaj-izvajanje-poslusnost-ne-spada-v-proces-re-socializacije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.cooldog.si\/blog\/zakaj-izvajanje-poslusnost-ne-spada-v-proces-re-socializacije\/","title":{"rendered":"ZAKAJ IZVAJANJE POSLU\u0160NOST NE SPADA V PROCES (RE) SOCIALIZACIJE"},"content":{"rendered":"

Obo\u017eujem poslu\u0161nost. Resni\u010dno. Lahko bi rekel, da je to poleg detekcije snovi in iskanja ljudi moja dale\u010d najljub\u0161a aktivnost s psom. Pri svojem delu sem bil tudi zelo uspe\u0161en pri grajenju poslu\u0161nosti na relativno visokem nivoju. V bistvu gre za umetnost, kako pasje nagone kvalitetno usmeriti v to zanje precej umetno aktivnost.<\/p>\n

Prav tako zahteva natan\u010dnost, doslednost in izjemno dobro zgrajen odnos med vodnikom in psom. Pa vendar, elementov in vaj poslu\u0161nosti prakti\u010dno ne uporabljam v procesu socializacije ali re-socializacije (prevzgoje). Zakaj?<\/p>\n

\"\"
Foto: Bo\u0161tjan Gartnar<\/figcaption><\/figure>\n

Seveda za to obstaja razlog. Razlogov je v bistvu kar precej. Dajmo se najprej dotakniti stanja psa ob izvajanju tak\u0161nih vaj. Za kvalitetno izvajanje vaj poslu\u0161nosti, je potrebno zajeti celoten potencial njegovega nagona (kateregakoli \u017ee uporabljamo) in ga \u010dim bolj u\u010dinkovito kanalizirati v izvedbo vaje.<\/p>\n

To pomeni, da psa spravimo v stanje visoke vzhi\u010denosti. \u010ce psa dolgo ohranjamo v tak\u0161nem stanju, se dviguje stopnja frustracije in pes zapade v stres. \u010ce predpostavljamo, da pri soclializaciji in prevzgoji re\u0161ujemo stres, ki ga psu povzro\u010dajo razli\u010dni dejavniki (recimo drugi psi) kaj hitro vidimo, da dodaten stres v procesu ne bo ravno v pomo\u010d.<\/p>\n

\"\"
Foto: Bo\u0161tjan Gartnar<\/figcaption><\/figure>\n

Pogosto sre\u010dam ljudi, ki so jim svetovali, naj si ob sre\u010devanju z drugimi psi psa dajo v \u010drno\/bele fiksne pozicije. Kot na primer le\u017eanje in sedenje. Seveda se lastniki psov ne zavedajo, da s tem, ko psa dajo v tak\u0161no pozicijo, le-tega postavijo v zelo ko\u010dljiv polo\u017eaj. Onemogo\u010dijo mu namre\u010d mo\u017enost odmika.<\/p>\n

To seveda ni problem, \u010de pes nima te\u017eav z drugimi psi ali kak\u0161nim drugim elementom okolja. Za psa s te\u017eavo, pa bo tak\u0161en pristop vodil v \u0161e ve\u010dje probleme. Pes, ki ne bo imel mo\u017enosti odmika, bo kaj hitro padel v nekaj, \u010demur re\u010demo \u00bbrde\u010da cona\u00ab. To je bli\u017eina oz. Jakost motnje s katero se pes ve\u010d ne more spopasti brez, da se vklopi simpati\u010dni \u017eiv\u010dni sistem, ki skrbi za boj ali beg.<\/p>\n

Ker pes vidi, da beg ni mogo\u010d bo v najbolj\u0161em primeru \u00bbzmrznil\u00ab in v najslab\u0161em izbral napad. In ker si v fazi prevzgoje in tudi vzgoje psa tak\u0161nih reakcij resni\u010dno ne \u017eelimo, je pomembno da tak\u0161nih vedenj ne izbiramo.<\/p>\n

Pes, ki ne bo imel mo\u017enosti odmika iz zanj stresne situacije, bo temu primerno tudi odreagiral.<\/strong><\/p>\n
<\/div>\n<\/div>\n

V zadnjem delu, se bom dotaknil \u0161e dveh izjemno pomembnih in pogosto napa\u010dno uporabljenih elementov poslu\u0161nosti, ki v procesu prevzgoje in seveda tudi vzgoje vodita v te\u017eave. Gre za \u00bbfokus\u00ab, torej gledanje vodnika in pa penaliziranje oz. Prekinjanje vohanja.<\/p>\n

Pa pri\u010dnimo z najpogostej\u0161o: uvajanje striktnega fokusa v situaciji, kjer ima pes te\u017eave pri sre\u010devanju z drugimi psi, barierno frustracijo ali kak\u0161no drugo podobno vedenjsko motnjo. Seveda pa velja enako tudi pri ne\u017eelenih reakcijah na avtomobile, ma\u010dke, ipd. S tem, ko silimo psa v fokus na vodnika, psu vzamemo mo\u017enosti opazovanja okolice in ocenjevanja, koliko je okolica zanj groze\u010da.<\/p>\n

Zavedati se je potrebno, da je vsako ne\u017eeleno vedenje posledica \u010dustvenega stanja v tistem trenutku. S tem, ko psu odvzamemo mo\u017enost oceniti, kaj se okoli njega dogaja in kako bi se bilo najbolje odzvati, dose\u017eemo ravno nasprotni u\u010dinek. Enako velja za prekinjanje vohanja. Vohanje je naravni mehanizem skozi katerega pes spro\u0161\u010da svoj stres. To je \u0161e posebej pomembno v situacijah, ki pri psu povzro\u010dajo stres in v procesu prevzgoje, je tega seveda na pretek. Zato je izjemno pomembno, da psu omogo\u010dimo, da se lahko s pomo\u010djo vohanja delno sprosti \u017ee med procesom.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Zavedati se moramo, da klasi\u010dna kinologija v procesu vzgoje in prevzgoje ni ravno primerna. To seveda ne pomeni, da teh elementov nikoli ne uporabimo. Potrebno je samo paziti, da se problema ne lotimo enako, kot se lotimo izvedbe vaj poslu\u0161nosti. Potrebno je upo\u0161tevati nekaj preprostih smernic. Za vsako ne\u017eeleno vedenje potrebujemo nadomestno vedenje.<\/p>\n

\u010ce \u017eelimo zmanj\u0161ati stres psa, z u\u010dnim procesom ne smemo (zaradi neznanja ali nerazumevanja narave pasjega vedenja in psiholgije) vnesti dodatnega stresa. Pri re\u0161evanju ne\u017eelenih odzivov je potrebno najti prag le-tega in nato u\u010dni proces prilagoditi tako, da psa dr\u017eimo pod pragom a je hkrati mote\u010demu elementu vseeno izpostavljen (zadostna razdalja, nizka jakost,…).<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010clove\u0161ki ego je tisti, ki preve\u010dkrat poskrbi, da se te\u017eave pri psih ne re\u0161ujejo na najbolj optimalen na\u010din. Zato je v\u010dasih bolje pustiti ego doma in se podu\u010diti o pristopih, ki so za va\u0161ega psa veliko bolj primerni.<\/p>\n

Za \u0161e ve\u010d informacij, si poglej video – 7 Prakti\u010dnih nasvetov za la\u017ejo socializacijo psa.<\/strong><\/p>\n